Javna naročila so bila zame pravi izziv

Sicer mi je jasno, kje najdem vsa aktualna javna naročila, a kaj več od tega je zame že višja znanost. Nekako morem priti do informacije, kako potekajo javna naročila pri nas, si rečem potihoma. Odločila sem se, da za pomoč prosim prijateljico, ki službene obveznosti opravlja v podjetju, kjer se vsakodnevno sooča z izzivi na področju javnega naročanja. Pravi, da so javna naročila prav njeno področje. 

Dolgo sem namreč premišljevala, kako bi se zadeve lotila. Nisem vedela, kje bi lahko na enem mestu dobila vse odgovore na vprašanja, ki sem si jih pripravila vnaprej. Priznam, da nisem tako vztrajna pri iskanju in da hitro obupam, če ne gre vse tako, kot sem si zamislila v svoji glavi. In tudi v tem primeru je bilo tako. Kar nekaj ur je trajalo, dokler nisem sprejela dejstva, da mi iskanje ne gre dobro od rok. V tistem trenutku sem s sklonjeno glavo dvignila svoj mobilni telefon in poklicala prijateljico. Počutila sem se poraženo, kar pa ni najbolj prijeten občutek. Vedela sem, da mi sami ne bo uspelo in prej, kot sprejmem to dejstvo, hitreje bom prišla do informacij. Seveda sem se zavedala, da prijateljica pri vsem svojem delu, ne potrebuje še mojih dodatnih vprašanj. Žal mi ni preostalo drugega, saj me razumete.

Že takoj mi je bilo jasno, da je prijateljica suverena pri delu, ki ga opravlja. V zgolj nekaj stavkih mi je odgovorila na vsa zastavljena vprašanja, ki sem si jih, kot sem že omenila, prej pripravila. Imela sem občutek, da so javna naročila čisto preprost formalni postopek. Kdo bi si mislil, da so javna naročila tako preprosta za razumevanje. Če potrebujete pregled javnih naročil, obiščite spletno platformo javnega naročanja in pod zavihkom aktualna javna naročila, boste našli vse informacije, ki jih potrebujete. Hitro in enostavno, lažje ne gre.

Smešna prigoda na morju, ko rak lovi nono

Na morju ni nič čudnega, če ti nasproti pride rak ali te uščipne v prst. Nekateri se jih bojijo, drugi jih spet lovijo. Sama spadam v kategorijo tistih, ki se jih bojimo. Zato, pa ni nič čudnega, da sem tako kričala, ko se mi je pripetila tale zgodba.

Preteklo poletje so me hčerka in njena družina vzeli s seboj na izlet. Šli smo na lepo peščeno plažo, kjer je veliko školjk in tudi kakšen rak se najde. No, rakov je veliko, vendar se zarijejo v mehko mivko, samo sem pa tja čutiš, ko te kakšen na rahlo uščipne v prst.
Kraj je bil kot iz raja. Kilometre dolga peščena plaža, park s senco, kamor smo raztegnili brisače in dolga, dolga pot do plitvega morja. Noro. Otroka sta kar tekala in kričala od veselja. V vsaki luknji, ki je migala, se je pokazal kakšen rak. Z veseljem sta jih lovila in zbirala na kup. Gradila sta jim trdnjave. Raki so pa bežali in se zarili nazaj v mehko mivko. Preživeli smo prekrasen dan. Ko smo se tako podili po vodi, sem vnučku rekla, da z rakom požgečka mamico po hrbtu. Kaj hujšega. Nisem pričakovala kaj takega. Mamica se je obrnila in ugotovila najino namero, ter vnučka obrnila proti meni. Tako sem se ustrašila, ko je za mano tekel rak s tistimi velikimi kleščami, da sem na vso moč bežala in kričala. Hčerka in otroka sta se od smeha jokala. Jaz pa tudi, ampak od strahu. Porabila sem kar nekaj kalorij in ugotovila, da sem kar v dobri kondiciji.

Tej prigodi se še danes smejimo. No, meni ni tako zelo smešna, sploh ko se spomnim, kako sem tekala naokoli in kričala. Ljudje so me gledali in se čudili. Ostali so se smejali do solz. Najbrž tudi rak ni prav užival, ampak saj smo ga potem spustili.…

Po določenem času je dobro zamenjati posteljo za psa

Pri nas imamo majhnega psa, ker smo si tako želeli. No ne vem, če je, kdo imel več besede kot jaz. Jaz pa sem si želela majhnega psa, ker sem vedela, koliko je dela s čiščenjem stanovanja, če je pes velik. Tako smo na pomlad kupili majhnega kužka in sedaj ga imamo že četrto leto.

Seveda je bilo najlepše prvič kupovati vse za psa:

  • Hrana,
  • Šampon,
  • Posode za hrano,
  • Ovratnica,
  • Povodec,
  • Postelja za psa,
  • Krtačo za česanje.

Vse to smo nabavili v eni živalski trgovini in še danes smo redna stranka. Težko je z besedami opisati, koliko veselja in sreče prinese v hiši kuža, resnično se nanj navežeš in ga imaš vsak dan rajši. Danes si niti ne predstavljam, kako bi bilo brez njega. Srečna sem, ker je pes majhen, tako nimam skoraj nič dela, kajti njegove dlake so zelo kratke in le redko so nekje po stanovanju. Je pa res, da vedno spi v svoji postelji, nikoli ne skače po sedežni ali pa po posteljah. To smo se dogovorili na začetku in tega se držijo tudi otroci. Pri sebi sem opazila, da sem veliko bolj mirna, ker pes ni na sedežni ali postelji, ker tako vem, da nikjer po posteljah ni dlak.

Je pa res, da občasno menjujemo posteljo za psa, ker se uniči, razleze, ali pa je že preveč umazana. Lahko bi jo oprali, saj tudi jo nekajkrat, samo potem pride čas za menjavo. Do sedaj je sprejel še čisto vsako posteljo, kajti vedno se potrudimo, da je njegova postelja zelo mehka in udobna. Pogosto našega kužka zebe, tako potrebuje predvsem toplo posteljo, da se zvečer v njej zvije v klopčič.…

Najbolj udobna je bombažna pralna maska, narejena po vaših željah

Če vam danes omenim masko, potem vsi vemo, da ne gre za maske, ki se uporabljajo za pusta, ampak smo v času koronavirusa, kjer so maske postale del nas, zame je najboljša pralna maska, če jo že moram nositi. Ja, kdo bi si to mislil pred enim letom. Jaz vem, ali bi vedela, da bo tako, bi zagotovo prej več potovala in bolj uživala življenje, nobenega koncerta v našem kraju ne bi zamudila. 

Pa pustimo sedaj to, danes so tukaj maske in razkužila. Nekateri nosijo tudi rokavice, le da je tega manj. Jaz delam v trgovini in povem vam, da imam že preko glave vsega skupaj. Ne morem vam povedati, kakšen odpor imam že do vsega tega, ko si moram vsak dan predenj se, odprejo vrata trgovine nadeti masko in jo imeti dokler ne končam svojega delovnega dne. Včasih me kaj tišči, včasih me srbi pod masko, včasih ne morem prav dihati, velikokrat pa ti maska zleze pod nos, najboljša rešitev je pralna maska, a v službi ne. Tudi sama sem bila vesela, da bom v službi nosila svojo masko, pa si hitro premisliš, ker ti pralna maska ne pride prav, ker čez dan toliko delaš, da ti ena maska ni dovolj. Zato sedaj jaz v službi uporabljam le navadne kirurške maske, doma in v privatnem življenju pa mi pralna maska pride prav. 

Ko grem kam sama, niti ne pomislim, da bi dala na obraz kirurško masko, takrat pride prav pralna maska iz bombaža. Veliko boljši občutek imam, ni toliko pomembno, kako jo nosim, že sam občutek mi je pomemben.

Komaj čakam, da ta čas  izgine in da bomo lahko spet živeli tako kot smo včasih, čeprav pravijo, da tako ne bo več, da prihajajo novi časi, na katere se bomo mogli navaditi. Tako da bo še kar nekaj časa pri meni doma pralna maska v službi pa kirurška.

Na dopustu nas je pričakala bioklimatska pergola

Tokrat je naš dopust organizirala in rezervirala moja žena. Ni hotela veliko govoriti o tem, le rekla je, da je rezervirala lepo lokacijo in da greva na hrvaško, to je bilo vse. No, vedel sem tudi, da greva za 10 dni, a se zaenkrat nisem obremenjeval, ker je bil šele mesec januar in dopust sva imela šele julija. Čisto sem ji zaupal, da je našla nekaj dobrega, ona pa je že vedela, da naju čaka bioklimatska pergola in prestižno stanovanje na prestižni lokaciji.

Tokrat je vse plačala ona, ne vem zakaj se je tako odločila, a že nekaj časa je govorila, da enkrat želi izkusiti ta prestiž in da ima takšne dopust. Ko sva se midva pripeljala do tega stanovanja, sem takoj videl, da to ni poceni, bioklimatska pergola mi je povedala vse, pa stanovanja še nisem videl, kakšno je bilo znotraj. Ko sem jaz videl ta razgled, res je bilo nepozabno, ta bioklimatska pergola je bila tako lepa, pod njo ležalniki in nekaj metrov stran bazen. Sama opremljenost stanovanja je bila prestižna. Vse kar mi je rojilo takrat po glavi je bilo, koliko je ona za to plačala. Še danes mi ni povedala in lahko vam ovem, da do sedaj nisva nikoli več šla na takšen prestižen dopust. Midva sva uživala, kot še nikoli. 

Ta bioklimatska pergola je bila res dobra, pod njo sva uživala več kot polovico dneva, včasih zaradi nje enostavno nisva zapustila stanovanja cel dan, tako nama je bilo lepo. Takšnega dopusta se ne bi branil nihče, prvič sem sploh videl kako bioklimatska pergola deluje, kako dobro jo je imeti doma, vendar to je prestiž, ki si ga lahko privošči le malokdo. Še danes mi je v spominu ostala predvsem bioklimatska pergola in če bi imel možnost, da grem še enkrat tja na dopust, ne bi premišljeval niti sekunde.

Le kdaj se bo Casino ponovno odprl

Trenutno so časi, ko je skoraj vse zaprto, da bi se kočno rešili korona virusa in ljudem manjka družabno življenje. Sam sem pogosto šel z svojo ženo v Casino Admiral, sedaj pa je vse zaprto in moram priznati, da resnično pogrešam te čase, ko smo brez omejitev hodili kamor smo želeli. Sprva, ko je prišlo do zaprtja, sem si mislil, da to ni nič takega, sedaj pa moram priznati, da mi ni lahko. V Casino sem hodil ravno toliko, da  sem se sprostil in imel lepo z svojo ženo, to sva vzela kot lep dogodek, ki nama popestri življenje, sedaj pa nimava več nič na kar čakava, dnevi tečejo in vsak je podoben prejšnjemu in naslednjemu.

Saj nič ne rečem, glavno je, da smo zdravi Casino Admiral bo že počakal, a vseeno hočem povedati, da nama to pošteno manjka, sedaj se vidi, kako smo ljudje družabna bitja, kako potrebujemo eden drugega in vsi ki so bili prepričani, da lahko živijo čisto sami, bodo sedaj sigurno spremenili način življenja in svoje razmišljanje.

Kdaj pa kdaj se zvečer z ženo pogovarjava, kako lepo je bilo, ko sva konec tedna čakala Casino, tako sva imela lep večer, da sva se pozabavala. To so bili najini večeri, prav lepo je bilo, sedaj pa tega ne moreva početi in nama seveda kar manjka. Ko človek gre večkrat v Casino, mu zleze pod kožo in uživa v teh prostorih, vsak si Casino Admiral vzame na svoj način, eni potrebujejo samo družbo, drugi denar, tretji glasbo, odvisno. Je pa res, da nam Casino lahko nudi tudi lepo sprostitev ali druženje, meni je ambient zelo všeč in upam, da ta virus korona čimprej izgine, da se Casino spet odpre, ker bom definitivno že prvi teden gost, tako kot sem bil prej, moja žena tudi čaka isto, ker prav tako uživa, ko igra določene igre na srečo.

Zeleni zabojček ga vedno čaka pred njegovimi vrati

Z bratom sva si zelo različna. Jaz živim izven mesta in mi je največje veselje delo v naravi, moj brat pa je poslovnež. Nikoli ga ni zanimala zemlja niti malo. Sama se dobro zavedam, kako zdrava je domača zelenjava, zato vedno poskrbim, da kakšne zeleni zabojček moje domače zelenjave dobi tudi moj brat. 

Ne vidiva se pogosto, ker ima vsak svoj tempo življenja, ki sta si popolnoma različna, pokličeva pa se vsak dan. Prvič, ko sem nesla zeleni zabojček mojemu bratu, sem ga pustila pred vhodom, ker ga ni bilo doma. Ko je prišel domov in videl, kaj sem mu pustila, se je zahvalil in mi bil hvaležen. Njegovo življenje je takšno, da se zjutraj odpravi od doma in se vrne zvečer, on živi za to, da bo uspel in da bo enkrat imel ogromno denarja, zato enostavno ne vem, koliko mu pomeni zeleni zabojček, ker enostavno nima časa kuhati.

Jaz pa sem človek narave, pri nas doma pa imamo njivo in velik vrt, kar nekaj živali in vse to delam sama. Nikoli si nisem predstavljala, da bi bila v poslovnem svetu, je zame preveč zahrbten in nepošten in jaz se ne bi znašal v njem. Meni nasmeh na obraz pričara zeleni zabojček različne ekološke zelenjave, ki se jo sama pridelala. Najbolj smešno je, da se z bratom nimava niti skupnega jezika, ker tako različno živiva in vem, da bodo te razlike z leti vedno večje. No, zeleni zabojček naju druži, kajti če jaz ne bi nosila zeleni zabojček k njemu domov, bi se po moje videla in slišala še bolj poredko. Nekateri bratje in sestre in zelo povezani, tega med nama ne bo nikoli, včasih sem žalostna, a skušam biti realna, ko jaz njega poslušam o poslih, on mene o ekološki zelenjavi. Ne pozabim pa nikoli na zeleni zabojček, ki vedno pripada mojemu bratu.

Kvalitetna vzmetnica v kompletu s posteljico in posteljnino

Če bi danes imela še eno možnost, da se odločim, ta vzmetnica in postelja ne bi šla tja, kamor sem jo dala. Namreč, ko smo se selili, smo imeli kar nekaj stvari preveč in tako sem se odločila, da bom posteljo in vzmetnico od sina podarila eni mamici, ki to potrebuje. 

Ker sta postelja in vzmetnica bile res dobre, kvalitetne, mi ni bilo vseeno, da jih bom dala stran, a vedela sem, da otrok ne bom več imela, ker sem imela splav, zato sem se odločila, da bom posteljo in vzmetnico ne samo prodala, ampak podarila. Moja mama je našla eno punco, za katero je rekla, da z partnerjem nimata denarja in da bi jim postelja in vzmetnica še kako prav prišla. Nisem se spraševala, enostavno sem verjela mami in rekla, da si lahko pridejo po stvari, čeprav sem bila kar navezana na to otroško posteljo, saj sem jo dolgo izbirala in ni bila poceni.

V glavnem, postelja in vzmetnica so se naložile in jaz sem jim zaželela vse lepo. Po enem letu pa sem jih srečala in vprašala, kako se je odnesla postelja in če jim je bila vzmetnica dobra? Na kar pa sem doživela hladen tuš, ker je punca rekla, da postelje sploh niso nič velikega uporabljali in da so jo kar hitro dali naprej. To pa me je prizadelo, to pa zato, ker sem si res želela, da postelja pride v prave roke in sedaj sem spoznala, da ni bilo tako. Prav čutila sem, da je vzmetnica bila prodana skupaj z posteljo in tako je ona dobila denar, jaz pa sem ji takrat vse podarila. 

Sedaj še kako premislim, komu kaj dajem, rada podarim stvari, a le ljudem, za katere vem, da bodo hvaležni. Moja vzmetnica in postelja, katere sem podarila, pa so šle v druge roke in to za denar, kar ne bom pozabila. 

Najlepši časi so bili, ko sem prodajala nogavice

Po končanem študiju sem začela iskati delo, da bi si zaslužila kakšen euro, takrat sem videla oglas, da iščejo v trgovini z nogavicami študentko, šla sem na razgovor in delo tudi dobila. Nikoli si nisem predstavljala, da bom prodajala nogavice, kar nekaj časa sem potrebovala, da sem spoznala vse artikle po sestavi in namenu. 

Tako sem prodajala:

Uživala sem v tem delu, ker sem perfekcionist, sem vedno delala prav in tako dolgo, da je delo bilo narejeno. Kmalu sem dobila povabilo za redno zaposlitev. To je bila moja najlepša odločitev, kajti tako sem postala poslovodja. Rada sem delala to delo, skrbela sem za celotno trgovino, zalogo, dobavo, hkrati sem se posvečala strankam, imela lepe odnose z zaposlenimi, z leti pa smo z nekaterimi razvile prav dobre prijateljske odnose. Vedela sem, da bom enkrat morala iti, ker to ni bila služba v moji izobrazbi in slej ko prej, bom morala naprej. Pa je prišla priložnost, dala sem odpoved in šla v novo službo v kateri mi je prav tako lepo, a še vedno so mi v spominu ostale nogavice, to so bila lepa, ko sem se imela najlepše. V teh letih sem spoznala samo sebe, v teh letih sem spoznala prekrasne ljudi, ki jih cenim še danes, ker so mi dali možnost, da sem bila lahko del njihove ekipe. 

Danes, ko se sprehajam po trgovinah, še vedno vsepovsod opazim nogavice, kupujem pa jih še vedno v moji trgovini, kjer sem delala. Spomini na ta leta so prekrasni, včasih pomislim tudi na to, da bi lahko ostala in prav nič mi ne bi manjkalo. Lahko bi imela še naprej vse to, rada sem imela to službo, ljudi, moje zaposlene punce, študentke. Vsaka je pri meni pustila pečat, nogavice pa imajo pri meni posebni košček v delu srca. 

Rešitev za vikende glede prenočišč so pogradi

Že ko vstopite v kakšno planinsko kočo in vidite kako so pogradi eden zraven drugega, vam je hitro jasno, da se s tem reši veliko število prenočišč. Pri nas smo zgradili en majhen vikend na gorenjskem in morali smo do dobra naštudirati, kako ga bomo opremili, da bi lahko prespalo čim več ljudi, tako smo se odločili, da so pogradi idealna rešitev za to, da lahko prespi več ljudi. 

Ker je prostor bil skupen, smo morali v ta prostor dobiti kuhinjske elemente, štedilnik, lijak, mizo, stole, omaro za oblačila in posteljo. Lahko rečem, da je bilo kar zahtevno, a ko pomisliš kako lahko pogradi rešijo situacijo ti je veliko lažje, ker tako dobiš še kako potreben prostor. Vsaka stena je tako imela nekaj, vse smo dali delat po meri, le pogradi so itak klasični in smo jih kar kupili v trgovini. 

Na koncu je prostor prišel prav lep, prostoren, 4 osebe so lahko prespale, to je bilo bistvo. En del je bila majhna kuhinja, kjer si se lahko usedel in pojedel. Je, pa res, da je ta vikend bil narejen bolj kot nočišče, kajti cilj je bil, da nismo v tem vikendu čez dan, ampak da čez dan hodimo okoli, zvečer pa pridemo prespat. Sedaj se tudi zgodi, da včasih cel dan preživimo, kar na vikendu, ker imamo zunaj kamin in si kaj spečemo in poveselimo. Za nočitve pa so pogradi res dobra rešitev, če imate problem glede velikosti prostora. 

Naš vikend je naš super oddih v poletnih mesecih, vsako leto gremo sigurno večkrat tja za več dni, imamo prekrasno naravo, sprostimo se v vsej tej gorenjski lepoti in svežem zraku, pogradi pa so bili naša rešitev, da se ponoči tudi super vsi naspimo in vedno lahko gremo vsi skupaj na vikend, brez da bi imeli problem z prenočiščem, pogradi so super rešitev za to. 

 …