Raziskovalna naloga na temo kako je dermatologija vplivala na zdravje ljudi v zgodovin in danes

V sklopu predmeta dermatologija, nam je profesor na fakulteti dodelil raziskovalno nalogo. Ker je to področje kar široko in je bilo o tem napisanega že veliko, sem se morala kar potruditi pri iskanju literature. Najprej sem se odpravila v knjižnico medicinske fakultete, da bi najdla vse kar dermatologija ponuja. Najdla sem veliko podvej, med drugimi veliko literature o:

  • Kožnih boleznih
  • Alergijah
  • Dipegmentaciji kože
  • Žilah

Ker nam je profesor dal tako široko temo, sem ga kontaktirala in ga vprašala naj mi da podrobnejša navodila. Rekel je naj raziščem kdaj in kako je bila dermatologija opisana v zgodovini, kako dermatologija danes vpliva na zdravje ljudi in naj napišem povzetek o vsem. Sedaj ko sem imela malo bolj jasno idejo mi je bilo lažje s pisanjem raziskovalne naloge. Najprej sem začela pisati o tem kako sta dermatologija in njena znanost vplivali na ljudi v zgodovini. 

Najdla sem kar nekaj podatkov o začetkih raziskovanja kožnih boleznih in zdravljenju le-teh. Kasneje so dermatologi začeli z razvojem krem in olj, ki so blagodejno vplivali na kože. Tudi higiena je zelo pripomogla k lajšanju težav s kožo. Ko sem zaključila s tem poglavjem, sem pričela pisati o tem kako dermatologija pomaga pacientom s kožnimi težavami danes. Razvile so se številne klinike, nekatere javne, nekatere privatne. Ljudje jih s pomočjo interneta lažje najdejo in tako poiščejo pomoč. 

Ob zaključku raziskovalne naloge sem bila zelo zadovoljna, saj sem pridobila veliko novih informacij. Priznam, da če nebi imela te naloge, se sama nebi toliko poglobila na to temo. Prebrala sem številne knjige, strokovne članke intervjuje s specialisti. Osebno sem tudi kontaktirala nekatere klinike in prosila še za dodatne informacije.

Profesorju sem ponosno predala nalogo, da jo je pregledal. Moje delo je zelo pohvalil in mi zaupal, da sem zelo lepo predstavila kako je dermatologija vplivala na zdravje ljudi v preteklosti in danes.

Zaščitne rokavice so mi pomagale pri glivicah na prstih

Sin je dobil glivice in ker nisem bila pozorna, sem jih dobila na enem prstu tudi sama. Takrat pa so se začeli problemi, kako bom jaz to pozdravila in mazala, če sem neprestano v vodi. Tako so prišle prav zaščitne rokavice, ki sem jih nosila pri vseh opravilih, kjer je bila prisotna voda.

Bila sem jezna sama nase, ker nisem bila pozorna, namreč ne boste verjeli, ampak ponoči sem se zaradi prsta prebujala, ker me je močno srbela koža. Tako sem na začetku lepo mazala in je prst bil boljši. Na kar sem spet pozabila na zaščitne rokavice in glivice so se ponovile, ker se prst še ni čisto pozdravil.

Tako sem si na pomivalni pult nastavila zaščitne rokavice, da sem si jih le nataknila, ko sem šla pomivat posodo, ali ko sem delala karkoli z vodo. Nisem bila navajena pomivati posode z rokavicami, prav težko mi je bilo in imela sem čuden občutek. Non stop sem se tolažila z mislijo, da veliko žensk uporablja zaščitne rokavice vsak dan, posebej pri pomivanju posode, tako da mi je na koncu bilo lažje. 

Zdravnik mi je predpisal glivično kremo, tako da sem prst mazala dvakrat na dan in ker sem potem hitro bila spet v vodi s prstom, sem si prst začela povijati in uporabljati zaščitne rokavice. Kajti brez pomena je, da jaz mažem kremo na prst in jo potem takoj zbrišem z vodo.

Sedaj se vse skupaj vleče že 14 dni, ker sem glede tega površna. Pa pride dan, ko pozabim na zaščitne rokavice, ali pa dan, ko pozabim prst namazati s kremo in tako se mi zdravljenje prsta podaljšuje. Prav sama sem kriva za to. 

Upam, da se mi bo prst končno pozdravil, zaščitne rokavice pa pri pomivanju posode sploh niso slaba ideja, da nimamo tako suhe kože na rokah. 

Javna naročila so bila zame pravi izziv

Sicer mi je jasno, kje najdem vsa aktualna javna naročila, a kaj več od tega je zame že višja znanost. Nekako morem priti do informacije, kako potekajo javna naročila pri nas, si rečem potihoma. Odločila sem se, da za pomoč prosim prijateljico, ki službene obveznosti opravlja v podjetju, kjer se vsakodnevno sooča z izzivi na področju javnega naročanja. Pravi, da so javna naročila prav njeno področje. 

Dolgo sem namreč premišljevala, kako bi se zadeve lotila. Nisem vedela, kje bi lahko na enem mestu dobila vse odgovore na vprašanja, ki sem si jih pripravila vnaprej. Priznam, da nisem tako vztrajna pri iskanju in da hitro obupam, če ne gre vse tako, kot sem si zamislila v svoji glavi. In tudi v tem primeru je bilo tako. Kar nekaj ur je trajalo, dokler nisem sprejela dejstva, da mi iskanje ne gre dobro od rok. V tistem trenutku sem s sklonjeno glavo dvignila svoj mobilni telefon in poklicala prijateljico. Počutila sem se poraženo, kar pa ni najbolj prijeten občutek. Vedela sem, da mi sami ne bo uspelo in prej, kot sprejmem to dejstvo, hitreje bom prišla do informacij. Seveda sem se zavedala, da prijateljica pri vsem svojem delu, ne potrebuje še mojih dodatnih vprašanj. Žal mi ni preostalo drugega, saj me razumete.

Že takoj mi je bilo jasno, da je prijateljica suverena pri delu, ki ga opravlja. V zgolj nekaj stavkih mi je odgovorila na vsa zastavljena vprašanja, ki sem si jih, kot sem že omenila, prej pripravila. Imela sem občutek, da so javna naročila čisto preprost formalni postopek. Kdo bi si mislil, da so javna naročila tako preprosta za razumevanje. Če potrebujete pregled javnih naročil, obiščite spletno platformo javnega naročanja in pod zavihkom aktualna javna naročila, boste našli vse informacije, ki jih potrebujete. Hitro in enostavno, lažje ne gre.

Smešna prigoda na morju, ko rak lovi nono

Na morju ni nič čudnega, če ti nasproti pride rak ali te uščipne v prst. Nekateri se jih bojijo, drugi jih spet lovijo. Sama spadam v kategorijo tistih, ki se jih bojimo. Zato, pa ni nič čudnega, da sem tako kričala, ko se mi je pripetila tale zgodba.

Preteklo poletje so me hčerka in njena družina vzeli s seboj na izlet. Šli smo na lepo peščeno plažo, kjer je veliko školjk in tudi kakšen rak se najde. No, rakov je veliko, vendar se zarijejo v mehko mivko, samo sem pa tja čutiš, ko te kakšen na rahlo uščipne v prst.
Kraj je bil kot iz raja. Kilometre dolga peščena plaža, park s senco, kamor smo raztegnili brisače in dolga, dolga pot do plitvega morja. Noro. Otroka sta kar tekala in kričala od veselja. V vsaki luknji, ki je migala, se je pokazal kakšen rak. Z veseljem sta jih lovila in zbirala na kup. Gradila sta jim trdnjave. Raki so pa bežali in se zarili nazaj v mehko mivko. Preživeli smo prekrasen dan. Ko smo se tako podili po vodi, sem vnučku rekla, da z rakom požgečka mamico po hrbtu. Kaj hujšega. Nisem pričakovala kaj takega. Mamica se je obrnila in ugotovila najino namero, ter vnučka obrnila proti meni. Tako sem se ustrašila, ko je za mano tekel rak s tistimi velikimi kleščami, da sem na vso moč bežala in kričala. Hčerka in otroka sta se od smeha jokala. Jaz pa tudi, ampak od strahu. Porabila sem kar nekaj kalorij in ugotovila, da sem kar v dobri kondiciji.

Tej prigodi se še danes smejimo. No, meni ni tako zelo smešna, sploh ko se spomnim, kako sem tekala naokoli in kričala. Ljudje so me gledali in se čudili. Ostali so se smejali do solz. Najbrž tudi rak ni prav užival, ampak saj smo ga potem spustili.…

Po določenem času je dobro zamenjati posteljo za psa

Pri nas imamo majhnega psa, ker smo si tako želeli. No ne vem, če je, kdo imel več besede kot jaz. Jaz pa sem si želela majhnega psa, ker sem vedela, koliko je dela s čiščenjem stanovanja, če je pes velik. Tako smo na pomlad kupili majhnega kužka in sedaj ga imamo že četrto leto.

Seveda je bilo najlepše prvič kupovati vse za psa:

  • Hrana,
  • Šampon,
  • Posode za hrano,
  • Ovratnica,
  • Povodec,
  • Postelja za psa,
  • Krtačo za česanje.

Vse to smo nabavili v eni živalski trgovini in še danes smo redna stranka. Težko je z besedami opisati, koliko veselja in sreče prinese v hiši kuža, resnično se nanj navežeš in ga imaš vsak dan rajši. Danes si niti ne predstavljam, kako bi bilo brez njega. Srečna sem, ker je pes majhen, tako nimam skoraj nič dela, kajti njegove dlake so zelo kratke in le redko so nekje po stanovanju. Je pa res, da vedno spi v svoji postelji, nikoli ne skače po sedežni ali pa po posteljah. To smo se dogovorili na začetku in tega se držijo tudi otroci. Pri sebi sem opazila, da sem veliko bolj mirna, ker pes ni na sedežni ali postelji, ker tako vem, da nikjer po posteljah ni dlak.

Je pa res, da občasno menjujemo posteljo za psa, ker se uniči, razleze, ali pa je že preveč umazana. Lahko bi jo oprali, saj tudi jo nekajkrat, samo potem pride čas za menjavo. Do sedaj je sprejel še čisto vsako posteljo, kajti vedno se potrudimo, da je njegova postelja zelo mehka in udobna. Pogosto našega kužka zebe, tako potrebuje predvsem toplo posteljo, da se zvečer v njej zvije v klopčič.…

Najbolj udobna je bombažna pralna maska, narejena po vaših željah

Če vam danes omenim masko, potem vsi vemo, da ne gre za maske, ki se uporabljajo za pusta, ampak smo v času koronavirusa, kjer so maske postale del nas, zame je najboljša pralna maska, če jo že moram nositi. Ja, kdo bi si to mislil pred enim letom. Jaz vem, ali bi vedela, da bo tako, bi zagotovo prej več potovala in bolj uživala življenje, nobenega koncerta v našem kraju ne bi zamudila. 

Pa pustimo sedaj to, danes so tukaj maske in razkužila. Nekateri nosijo tudi rokavice, le da je tega manj. Jaz delam v trgovini in povem vam, da imam že preko glave vsega skupaj. Ne morem vam povedati, kakšen odpor imam že do vsega tega, ko si moram vsak dan predenj se, odprejo vrata trgovine nadeti masko in jo imeti dokler ne končam svojega delovnega dne. Včasih me kaj tišči, včasih me srbi pod masko, včasih ne morem prav dihati, velikokrat pa ti maska zleze pod nos, najboljša rešitev je pralna maska, a v službi ne. Tudi sama sem bila vesela, da bom v službi nosila svojo masko, pa si hitro premisliš, ker ti pralna maska ne pride prav, ker čez dan toliko delaš, da ti ena maska ni dovolj. Zato sedaj jaz v službi uporabljam le navadne kirurške maske, doma in v privatnem življenju pa mi pralna maska pride prav. 

Ko grem kam sama, niti ne pomislim, da bi dala na obraz kirurško masko, takrat pride prav pralna maska iz bombaža. Veliko boljši občutek imam, ni toliko pomembno, kako jo nosim, že sam občutek mi je pomemben.

Komaj čakam, da ta čas  izgine in da bomo lahko spet živeli tako kot smo včasih, čeprav pravijo, da tako ne bo več, da prihajajo novi časi, na katere se bomo mogli navaditi. Tako da bo še kar nekaj časa pri meni doma pralna maska v službi pa kirurška.

Na dopustu nas je pričakala bioklimatska pergola

Tokrat je naš dopust organizirala in rezervirala moja žena. Ni hotela veliko govoriti o tem, le rekla je, da je rezervirala lepo lokacijo in da greva na hrvaško, to je bilo vse. No, vedel sem tudi, da greva za 10 dni, a se zaenkrat nisem obremenjeval, ker je bil šele mesec januar in dopust sva imela šele julija. Čisto sem ji zaupal, da je našla nekaj dobrega, ona pa je že vedela, da naju čaka bioklimatska pergola in prestižno stanovanje na prestižni lokaciji.

Tokrat je vse plačala ona, ne vem zakaj se je tako odločila, a že nekaj časa je govorila, da enkrat želi izkusiti ta prestiž in da ima takšne dopust. Ko sva se midva pripeljala do tega stanovanja, sem takoj videl, da to ni poceni, bioklimatska pergola mi je povedala vse, pa stanovanja še nisem videl, kakšno je bilo znotraj. Ko sem jaz videl ta razgled, res je bilo nepozabno, ta bioklimatska pergola je bila tako lepa, pod njo ležalniki in nekaj metrov stran bazen. Sama opremljenost stanovanja je bila prestižna. Vse kar mi je rojilo takrat po glavi je bilo, koliko je ona za to plačala. Še danes mi ni povedala in lahko vam ovem, da do sedaj nisva nikoli več šla na takšen prestižen dopust. Midva sva uživala, kot še nikoli. 

Ta bioklimatska pergola je bila res dobra, pod njo sva uživala več kot polovico dneva, včasih zaradi nje enostavno nisva zapustila stanovanja cel dan, tako nama je bilo lepo. Takšnega dopusta se ne bi branil nihče, prvič sem sploh videl kako bioklimatska pergola deluje, kako dobro jo je imeti doma, vendar to je prestiž, ki si ga lahko privošči le malokdo. Še danes mi je v spominu ostala predvsem bioklimatska pergola in če bi imel možnost, da grem še enkrat tja na dopust, ne bi premišljeval niti sekunde.

Le kdaj se bo Casino ponovno odprl

Trenutno so časi, ko je skoraj vse zaprto, da bi se kočno rešili korona virusa in ljudem manjka družabno življenje. Sam sem pogosto šel z svojo ženo v Casino Admiral, sedaj pa je vse zaprto in moram priznati, da resnično pogrešam te čase, ko smo brez omejitev hodili kamor smo želeli. Sprva, ko je prišlo do zaprtja, sem si mislil, da to ni nič takega, sedaj pa moram priznati, da mi ni lahko. V Casino sem hodil ravno toliko, da  sem se sprostil in imel lepo z svojo ženo, to sva vzela kot lep dogodek, ki nama popestri življenje, sedaj pa nimava več nič na kar čakava, dnevi tečejo in vsak je podoben prejšnjemu in naslednjemu.

Saj nič ne rečem, glavno je, da smo zdravi Casino Admiral bo že počakal, a vseeno hočem povedati, da nama to pošteno manjka, sedaj se vidi, kako smo ljudje družabna bitja, kako potrebujemo eden drugega in vsi ki so bili prepričani, da lahko živijo čisto sami, bodo sedaj sigurno spremenili način življenja in svoje razmišljanje.

Kdaj pa kdaj se zvečer z ženo pogovarjava, kako lepo je bilo, ko sva konec tedna čakala Casino, tako sva imela lep večer, da sva se pozabavala. To so bili najini večeri, prav lepo je bilo, sedaj pa tega ne moreva početi in nama seveda kar manjka. Ko človek gre večkrat v Casino, mu zleze pod kožo in uživa v teh prostorih, vsak si Casino Admiral vzame na svoj način, eni potrebujejo samo družbo, drugi denar, tretji glasbo, odvisno. Je pa res, da nam Casino lahko nudi tudi lepo sprostitev ali druženje, meni je ambient zelo všeč in upam, da ta virus korona čimprej izgine, da se Casino spet odpre, ker bom definitivno že prvi teden gost, tako kot sem bil prej, moja žena tudi čaka isto, ker prav tako uživa, ko igra določene igre na srečo.

Zeleni zabojček ga vedno čaka pred njegovimi vrati

Z bratom sva si zelo različna. Jaz živim izven mesta in mi je največje veselje delo v naravi, moj brat pa je poslovnež. Nikoli ga ni zanimala zemlja niti malo. Sama se dobro zavedam, kako zdrava je domača zelenjava, zato vedno poskrbim, da kakšne zeleni zabojček moje domače zelenjave dobi tudi moj brat. 

Ne vidiva se pogosto, ker ima vsak svoj tempo življenja, ki sta si popolnoma različna, pokličeva pa se vsak dan. Prvič, ko sem nesla zeleni zabojček mojemu bratu, sem ga pustila pred vhodom, ker ga ni bilo doma. Ko je prišel domov in videl, kaj sem mu pustila, se je zahvalil in mi bil hvaležen. Njegovo življenje je takšno, da se zjutraj odpravi od doma in se vrne zvečer, on živi za to, da bo uspel in da bo enkrat imel ogromno denarja, zato enostavno ne vem, koliko mu pomeni zeleni zabojček, ker enostavno nima časa kuhati.

Jaz pa sem človek narave, pri nas doma pa imamo njivo in velik vrt, kar nekaj živali in vse to delam sama. Nikoli si nisem predstavljala, da bi bila v poslovnem svetu, je zame preveč zahrbten in nepošten in jaz se ne bi znašal v njem. Meni nasmeh na obraz pričara zeleni zabojček različne ekološke zelenjave, ki se jo sama pridelala. Najbolj smešno je, da se z bratom nimava niti skupnega jezika, ker tako različno živiva in vem, da bodo te razlike z leti vedno večje. No, zeleni zabojček naju druži, kajti če jaz ne bi nosila zeleni zabojček k njemu domov, bi se po moje videla in slišala še bolj poredko. Nekateri bratje in sestre in zelo povezani, tega med nama ne bo nikoli, včasih sem žalostna, a skušam biti realna, ko jaz njega poslušam o poslih, on mene o ekološki zelenjavi. Ne pozabim pa nikoli na zeleni zabojček, ki vedno pripada mojemu bratu.

Kvalitetna vzmetnica v kompletu s posteljico in posteljnino

Če bi danes imela še eno možnost, da se odločim, ta vzmetnica in postelja ne bi šla tja, kamor sem jo dala. Namreč, ko smo se selili, smo imeli kar nekaj stvari preveč in tako sem se odločila, da bom posteljo in vzmetnico od sina podarila eni mamici, ki to potrebuje. 

Ker sta postelja in vzmetnica bile res dobre, kvalitetne, mi ni bilo vseeno, da jih bom dala stran, a vedela sem, da otrok ne bom več imela, ker sem imela splav, zato sem se odločila, da bom posteljo in vzmetnico ne samo prodala, ampak podarila. Moja mama je našla eno punco, za katero je rekla, da z partnerjem nimata denarja in da bi jim postelja in vzmetnica še kako prav prišla. Nisem se spraševala, enostavno sem verjela mami in rekla, da si lahko pridejo po stvari, čeprav sem bila kar navezana na to otroško posteljo, saj sem jo dolgo izbirala in ni bila poceni.

V glavnem, postelja in vzmetnica so se naložile in jaz sem jim zaželela vse lepo. Po enem letu pa sem jih srečala in vprašala, kako se je odnesla postelja in če jim je bila vzmetnica dobra? Na kar pa sem doživela hladen tuš, ker je punca rekla, da postelje sploh niso nič velikega uporabljali in da so jo kar hitro dali naprej. To pa me je prizadelo, to pa zato, ker sem si res želela, da postelja pride v prave roke in sedaj sem spoznala, da ni bilo tako. Prav čutila sem, da je vzmetnica bila prodana skupaj z posteljo in tako je ona dobila denar, jaz pa sem ji takrat vse podarila. 

Sedaj še kako premislim, komu kaj dajem, rada podarim stvari, a le ljudem, za katere vem, da bodo hvaležni. Moja vzmetnica in postelja, katere sem podarila, pa so šle v druge roke in to za denar, kar ne bom pozabila.