Tako je moj stric takrat uporabljal olje brez kakršnega posebnega razmišljanja, a mu je bilo kljub temu pomembno. Razlike med olji ni opazil, dokler ni naletel na ekstra deviško oljčno olje iz Slovenske Istre. Presenetila ga je predvsem intenzivnost okusa, saj olje ni bilo več nevtralno; hitro je zaznal svežino, rahlo grenkobo in prijetno pikantnost.
Tako je končno razumel, zakaj ljudje toliko govorijo o kakovosti oljčnega olja in tudi, da je ekstra deviško oljčno olje res dobro olje. A hitro je ugotovil, da je bila težava pogosto v tem, da je bilo olje staro, nepravilno shranjeno ali preveč obdelano, zato te razlike nikoli ni okusil. Prav ta rahla grenkoba in pikantnost sta znak večje vsebnosti antioksidantov, ki jih ekstra deviško oljčno olje vsebuje. Zato je res začel uporabljati manj olja, hkrati pa je več pozornosti namenil kakovosti in izbiri. Opazil je tudi, da ekstra deviško oljčno olje jedi obogati z okusom in ni le dodatek. Hitro je ugotovil, da ekstra deviško oljčno olje deluje drugače, saj je pridobljeno brez agresivne predelave in posledično ohrani več arom ter več naravnih spojin. Zato ima bolj izrazit karakter in še posebej paše na svežem kruhu, solatah ter preprostih jedeh. V takih jedeh okus ni skrit; res se ga zazna in prepozna kakovost olja.
Tudi sama sem bila presenečena, ko sem ugotovila, da je stric končno začel uporabljati ekstra deviško oljčno olje in da je več pozornosti namenil tudi jedem, ki imajo morda bolj mediteranski značaj. Začel je tudi premišljeno izbirati, katero vrsto olja bo uporabil za kaj, tako da je oljčno olje lahko še bolj prišlo do izraza. Tudi preprosta solata je dobila povsem drugačen okus.